DAR ZAKLJUČEVANJA
Na zaprašenih zamerah, nesprejemanjih ter nezaključenih stvareh se nabere največ potenciala za nove in ponavljajoče konflikte.

Nanizalo se je že kar nekaj dni, ko se nisem nič oglasila. Je že tako, da včasih ni kaj povedati. Je čas opazovanja, intenzivnega čutenja in čudenja. Je dragocen in vzemimo ga za svojega, ko pride. V njem je skrit DAR ZAKLJUČEVANJA, ko pogledamo, če v svojem preteklem dnevu, tednu ali letu karkoli obžalujemo in zamerimo, smo dali vse od sebe ali prelomili kakšno obljubo, je karkoli, kar nam ne pusti mirno spati.


In ko/če karkoli najdemo, se vprašamo: "Smo (si) pripravljeni ODPUSTITI, SPUSTITI in PREVZETI ODGOVORNOST? Do katere mere? Lahko vse? Gremo lahko naprej sveži in odprti za nove možnosti?" Na zaprašenih zamerah, nesprejemanjih ter nezaključenih stvareh se nabere največ potenciala za nove in ponavljajoče konflikte, zato ni škoda nobene minute, da pobrišemo prah iz polic naših spominov. Verjamem, da lahko zaključimo z vsem za nazaj in gremo prerojeni in pristni v nov dan, nov teden, novo leto. Pa vendar, če karkoli ostane, naj nas ne jezi ali žalosti. Tu je samo zato, da nas še česa nauči.


Vzemite si še NEKAJ POSEBNIH MINUT SAMO ZA PARTNERSTVO. Kaj se je v preteklem letu dogajalo med vama? Sta bila pristna in prisotna v vajinem odnosu? Sta sodelovala in bila ljubeča? Kakšna je bila vajina intima? Na kakšen način vse sta (z)rasla, dajala en drugemu in okrepila vajin odnos? Je ostalo še kaj nedorečenega, skritega? Sta samo pričakovala ali tudi ljubila stvari take kot so?

Zapišita in/ali povejta si vse, česar se spomnita, kar vama je pomembno. In najdita pogum, da spustita vse, kar je bilo in se ne da več spremeniti ter se veselita vsega, kar sta si dala v dar. V tem se skrivata sreča in zadovoljstvo. In tako kot sem zapisala že prej - če karkoli ostane, je tu samo zato, da vas še česa nauči.

Vsega lepega vsem,
Mateja
Za otroke: RAZVIJANJE EMPATIJE PRI OTROCIH PREKO ANIMACIJE
Pravo sočutno povezavo ustvarimo, če smo dovolj pogumni, da pridemo v stik z našimi lastnimi izkušnjami in ranljivostjo.

Spodaj je povezava do animacije Moč empatije, ki je narejena na podlagi govora Brene Brown, raziskovalke, ki dela predvsem na področju ranljivosti, poguma in sramu. Animacija je odlična tako za odrasle kot otroke. Govori o tem, kako lahko pravo sočutno povezavo ustvarimo, če smo dovolj pogumni, da pridemo v stik z našimi lastnimi izkušnjami in ranljivostjo.


Predlog za ogled animacije in razgovor z otroci:

Priporočljivo je, da si jo najprej ogledate sami.
Nato IZKLOPITE ZVOK in naj otroci opazujejo le znake, geste, občutke.

Za spodbujanje pogovora z otroci o tem, kaj je potrebno narediti, da lahko drug drugemu resnično pomagamo, se lahko oprete na naslednja vprašanja:


  • Kako se počuti lisica?

  • Ali medvedu to pove? Kaj naredi medved?

  • Je že kdaj tebi kdo povedal, kako se počuti? Kaj si naredil/a?

  • Kam pade lisica? Se kdaj tudi ti tako počutiš?

  • Kdo lisici prižge luč? Zakaj misliš, da to naredi?

  • Kdo se jima pridruži? Kako se vede? Se ti zdi, da mu je pomembno, kako se lisica počuti? Kako to veš?

  • Kaj imata skupnega medved in lisica?

  • Kaj pomeni oblaček pri medvedu? Kako se počuti, kako razmišlja?

  • Kaj je moral narediti medved, da je lahko objel lisico? Kako to, da mu je pustila, da jo je objel?

  • Kako se sedaj počutita?

  • Kaj pa ti potrebuješ, ko padeš v črno luknjo, ko ti je težko?


Izredno močna stvar za razvijanje empatije pri vseh nas. Priporočam!

Naj vam bo lepo :)

RANLJIVOST – 3. del
Sprememba se začne pri nas.
BITI ŽIV - BITI RANLJIV

Kadar opazujem trenutke pristnosti, prepoznam tudi vzorce, ki pripeljejo do tega, da ranljivosti še ne živimo v polnosti, kaj šele da bi jo pokazali, kadar smo v sporu. Gre za drobne trenutke, ko si upamo pokazati sebe in v odnosu z drugimi preverjamo, ali smo taki dovolj dobri, vredni, ljubljeni. Gojimo prepričanje, da bi se morala oseba, kateri smo se odprli, odzvati na točno določen način. In kadarkoli je odziv druge osebe kakorkoli drugačen, to vzamemo za dokaz, da se je bolje ne izpostavljati. In zopet se skrijemo v neko površinsko različico nas. In se prikrajšamo za pristno in izpolnjujočo povezavo z drugo osebo. Za to krivimo druge in si želimo, da bi reagirali drugače.



Pa vendar je tako kot vedno - SPREMEMBA SE ZAČNE PRI NAS. Tokrat smo si upali biti resnično živi 2 minuti, naslednjič bomo morda 3. Predvsem pa se bo spremenil naš odnos do ranljivosti drugih. Bolj bomo pozorni na njo pri drugih in jih sprejemali točno take kot so. In iz te izkušnje/spoznanja bodo tudi drugi lahko črpali razumevanje in odprtost, ko si bomo mi zopet upali biti ranljivi. Iz takih trenutkov se rojevajo pristni odnosi, ki ne potrebujejo pravil in "naučenega spoštovanja", saj vse pride naravno. In tudi konflikti ne predstavljajo več stresa in nepotrebnega balasta, ampak postanejo nova možnost za rast in zavedanje vsega lepega okoli nas.



RANLJIVOST – 2. del
Prelomna točka mediacijskega procesa se navadno rodi ravno iz ranljivosti. Iz trenutka, ko si nekdo upa narediti prvi korak in povedati, kaj ga boli, kako močno še vedno ljubi in to brez kakršnega koli zagotovila, da druga stran čuti enako. Ko pristnost in pogum prevladata nad strahom.
 
RANLJIVOST = POGUM

Ranljivost navadno razumemo kot šibkost, pa vendar je vse prej kot to. Pomislimo na vse zgodbe, ki se nas najbolj dotaknejo. Katere so? O čem govorijo? To so zgodbe o trenutkih nemoči, izgube, neuspeha, stiske in bolezni iz katerih so ljudje dobili novo moč, novo prepričanje, pristnost in srčnost, nov smisel, svežo energijo, odločnost, predanost in sočutje. V tem ni nobene šibkosti, samo POGUM DELITI SEBE ter NAREDITI SPREMEMBO ZASE IN ZA DRUGE.

Pogum (ang. courage) namreč izvira iz latinske besede cor (srce), kar v originalu pomeni pristno in iz vsega srca deliti svojo zgodbo, deliti samega sebe.

V pristnosti se skrivata bolečina in moč, ranljivost in pogum. Ker pa je naša najbolj osnovna potreba, potreba po povezovanju z drugimi, po ljubezni in sprejetosti, nas je velikokrat sram tega, kar v resnici smo, kar v resnici razmišljamo in čutimo, saj se bojimo, da taki ne bomo vredni te povezave. In potem se okoli nas podijo različni obrambni mehanizmi, ko na take in drugačne načine poskrbimo, da smo čim bolj otopeli, popolni, da imamo kontrolo.

Tudi sama sem in še čutim veliko tega, prav tako se s tem ves čas soočam tudi na mediaciji. In najdragocenejše spoznanje je, da se PRELOMNA TOČKA MEDIACIJSKEGA PROCESA NAVADNO RODI RAVNO IZ RANLJIVOSTI. Iz trenutka, ko si nekdo upa narediti prvi korak in povedati, kaj ga boli, kako močno še vedno ljubi in to brez kakršnega koli zagotovila, da druga stran čuti enako. Ko pristnost in pogum prevladata nad strahom.

Prav zato sem hvaležna vsem strankam, vsem ljudem, ki javno razkrijejo svojo pot, od trpljenja do veselja. Poklonijo nam zaupanje v moč naših najtemnejših kotičkov.

Narava vedno teži k ravnovesju in ker smo mi del nje, ima vsaka sila v nas svojega nasprotnega partnerja, ki ji stoji ob boku, zato se vedno pokažeta skupaj.

Naj bo torej današnji dan namenjen opazovanju sebe in delovanju.


  • Ali smo pogumni ali nismo?

  • Si dovolimo, da drugi resnično vidijo, kdo smo in za čem stojimo?

Naredite majhen korak k temu in prepričana sem, da boste opazili spremembo. Istočasno boste bolj svobodni in bolj povezani :)