Troje vrat
Če besede podajate premišljeno, ljubeče, iz sebe in jasno, začnete ustvarjati zavesten odnos in prispevate k miru v vas in pri drugih.

Najpomembnejša v stavkih je pravzaprav tišina pred in med besedami. S tišino, tudi če čisto kratko, si daste priložnost, da misli ne "padejo" kar iz vas, ampak postanejo jasne, resnične, fokusirane in prijazne (če tako izberete). In te misli, postanejo besede. Besede postanejo dejanja. Dejanja ustvarjajo odnos in ljubezen.


Zato naj grejo vaše misli čim večkrat čez troje vrat in pri vratih se vprašajte:

1. vrata: Je to moja resnica? Res tako čutim? Res v to verjamem?
2. vrata: Je potrebno, da to povem? Ali zares moram govoriti o tem?
3. vrata: Je to, kar bom rekel/rekla, prijazno do mene in drugega?

Na ta način prisluhnete sami sebi, začutite samega sebe, (ne)ljubezen in (ne)spoštljivost, ki je v vas. In imate možnost izbirati, kakšen odnos si želite. Vse se namreč začne in konča pri vas. Vi ustvarjate vaše odnose, konflikte in ljubeče trenutke. Seveda v sodelovanju z drugimi, vendar ne čakajte, da drugi naredijo prvi korak.


Velikokrat mi na mediaciji kdo reče: "Vedno jaz začnem z reševanjem stvari, on/ona kar čaka." Verjamem, da to prinaša stisko, dvom, negotovost, občutek, da ste za vse sami. Vendar zakaj ne bi začel tisti, ki zna in zmore? V čem je pravzaprav razlika? Je in ni. Ampak tako pač je ta trenutek. Zopet vi izbirate. Seveda mora na neki točki druga stran stopiti korak proti vam, da bi skupaj gradili naprej in duhovno rastli. Bodite pa vi tisti, ki prvi zberete pogum in moč ter izrazite svoje misli, ki grejo čez troje vrat.


Če besede nepremišljeno in brez vibracije z vašim srcem derejo iz vas, ste prepuščeni zgolj vašemu trenutnemu počutju, ki ne nujno odraža tisto, kar si zares želite, k čemur stremite in kar čutite. Če pa besede podajate premišljeno, ljubeče, iz sebe in jasno, začnete ustvarjati zavesten odnos in prispevate k miru v vas in pri drugih.

Pa veselo odpiranje vrat :)

Dar poslušanja tudi takrat, ko v partnerstvu nastopijo težave
Odprite se za besede in energijo vašega partnerja, kot da ste ga srečali prvič in iz njega/nje bodo prišle najlepše stvari, s katerimi lahko skupaj ustvarjata.
Zakaj ljudje neradi naredimo prvi korak k učinkoviti komunikaciji?

Zato ker se BOJIMO. Kako daleč lahko gremo pri izražanju samega sebe, koliko lahko povemo in zaupamo, da tega ne bodo zlorabili proti nam, do katere mere bomo še dobro izpadli, ... in še in še. In potem čakamo, na primeren trenutek, da drugi stopijo en korak bližje k nam, da nas razumejo in podprejo. In če pomislimo, da vsi hodimo okoli drug drugega kot mačka okrog vrele kaše, je včasih resnično težko narediti nekaj veličastnega, nekaj, kar naredi premik v odnosu, pri ustvarjanju projektov, pri obračanju novega lista v življenju.


Vsak dan je lahko tisti dan, ko naredimo stvari drugače kot običajno. Ko prisluhnemo. NAREDIMO VSE, DA V POLNOSTI RAZUMEMO DRUGEGA, tisto, kar nam govori in tisto, kar je in čuti. Pri tem bodimo radovedni, naj pove več, globlje kot običajno. In seveda ne pozabimo na svojo pristnost - VKLJUČIMO LJUDI V STVARI, KI NAVDUŠUJEJO NAS. Na teh drobnih korakih se vse začne, saj se da s komunikacijo rešiti čisto vse, če je le volja zato in če si prizadevamo za pristnost in razumevanje.


In ne pozabite, da kamorkoli in h komurkoli potegne vašo pozornost, tam je nekaj za vas. Prisluhnite in zagotavljam vam, da boste dobili najbolj dragoceno informacijo, ki jo potrebujete ta trenutek.


Uporabite svoj DAR POSLUŠANJA tudi takrat, ko v partnerstvu nastopijo težave. K temu človeku, ki je danes ob vas, vas je nekaj potegnilo. Ne brez razloga. Ste se že vsega naučili od njega? Vam res nima povedati česa novega? Poznate že vse občutke, ki jih začutite ob njem/njej? Odprite se za besede in energijo vašega partnerja, kot da ste ga srečali prvič in iz njega/nje bodo prišle najlepše stvari, s katerimi lahko skupaj ustvarjata.


Mateja
Avtomatski odziv – zavestni pristop
Bodimo odprti za to, kaj nam imajo povedati drugi, ker nam vedno nastavljajo ogledalo.

Ko vidimo druge v stiski - partnerje, ki se prepirajo, prijatelje, ki ne najdejo službe, mladostnike, ki se vrtijo v začaranem krogu obupa - je naš AVTOMATSKI ODZIV DAJANJE NASVETOV in izražanje svojega mnenja. Iz takih in drugačnih razlogov to delamo vsi in le ZAVESTNI PRISTOP prinaša VEČ SPRAŠEVANJA, RADOVEDNOSTI in PODPORE PRI ISKANJU MOŽNOSTI tistemu, ki se sooča s situacijo. To prinaša pristnost in trajno rešuje dolgotrajne probleme.

Prav tako pa tudi sami ostanimo pogumni in ne pustimo, da nas preglasijo nasveti drugih. BODIMO ODPRTI ZA TO, KAJ NAM IMAJO POVEDATI, ker nam vedno nastavljajo ogledalo, NE SPUSTIMO PA STIKA SAMI S SABO in s tistim, kar nam pravi naš notranji glas. Sledimo svojemu srcu in intuiciji :)



Mateja
Za starše: SRČNA NAVADA HVALEŽNOSTI
Raziskave so pokazale, da ljudje, ki na dnevni ravni izkusijo in izrazijo hvaležnost, občutijo več pozitivnih čustev kot so veselje, ljubezen in sreča.

Ena od srčnih navad, ki jih je vredno razvijati tako pri nas samih kot naših otrocih, je HVALEŽNOST. Starši, vzgojitelji in učitelji lahko svojim otrokom pomagamo razvijati odnos hvaležnosti preko različnih preprostih aktivnosti:


  • Prva in najbolj pomembna stvar je, da tudi SAMI PRAKTICIRAMO HVALEŽNOST ter pred svojimi otroki izražamo zahvalo svoji družini, prijateljem, sodelavcem in neznancem.

  •  
  • Drugi korak je SPODBUJANJE HVALEŽNEGA RAZMIŠLJANJA - vprašamo "Je karkoli za kar si hvaležna po tem šolskem nastopu? Kaj si prispevala? Naredila dobro? Komu bi se rad/a zahvalil/a, da ti je tako dobro uspelo?"

  •  
  • Naj ne ostane le pri razmišljanju, naj otroci DNEVNO IZRAZIJO HVALEŽNOST sebi in drugim. Lahko na glas, lahko preko dnevnikov, zahvalnih kartic, preko besede ali risbe. Otroci imajo radi rituale, naj to postane del večernega procesa uspavanja ali zaključka neke dejavnosti.

  •  
  • Navsezadnje pa lahko pri otroku OKREPIMO HVALEŽNO VEDENJE tudi tako, da ga prepoznamo v njegovem izražanju in delovanju ter mu damo vedeti, da smo ga opazili in cenili. Npr: "Videl/a sem, da si se zahvalil/a sošolcu za pomoč pri domači nalogi. Prepričan/a sem, da se je ob tem počutil dobro in da je vajino prijateljstvo še močnješe."

  •  

    Raziskave so pokazale, da ljudje, ki na dnevni ravni izkusijo in izrazijo hvaležnost, občutijo več pozitivnih čustev kot so veselje, ljubezen in sreča; povečajo občutek povezanosti z drugimi in izboljšajo odnose; doživijo večje zadovoljstvo v šolskem in delovnem procesu; prav tako pa so bolj zdravi.


    Veliko dobrih razlogov torej za začetek razmišljanja, izražanje in delovanja iz hvaležnosti. Nekje je treba začeti, lahko pri majhnih stvareh.


    Za kaj ste torej danes hvaležni?