Monthly Archives: January 2014
Za starše: SRČNA NAVADA HVALEŽNOSTI
Raziskave so pokazale, da ljudje, ki na dnevni ravni izkusijo in izrazijo hvaležnost, občutijo več pozitivnih čustev kot so veselje, ljubezen in sreča.

Ena od srčnih navad, ki jih je vredno razvijati tako pri nas samih kot naših otrocih, je HVALEŽNOST. Starši, vzgojitelji in učitelji lahko svojim otrokom pomagamo razvijati odnos hvaležnosti preko različnih preprostih aktivnosti:


  • Prva in najbolj pomembna stvar je, da tudi SAMI PRAKTICIRAMO HVALEŽNOST ter pred svojimi otroki izražamo zahvalo svoji družini, prijateljem, sodelavcem in neznancem.

  •  
  • Drugi korak je SPODBUJANJE HVALEŽNEGA RAZMIŠLJANJA - vprašamo "Je karkoli za kar si hvaležna po tem šolskem nastopu? Kaj si prispevala? Naredila dobro? Komu bi se rad/a zahvalil/a, da ti je tako dobro uspelo?"

  •  
  • Naj ne ostane le pri razmišljanju, naj otroci DNEVNO IZRAZIJO HVALEŽNOST sebi in drugim. Lahko na glas, lahko preko dnevnikov, zahvalnih kartic, preko besede ali risbe. Otroci imajo radi rituale, naj to postane del večernega procesa uspavanja ali zaključka neke dejavnosti.

  •  
  • Navsezadnje pa lahko pri otroku OKREPIMO HVALEŽNO VEDENJE tudi tako, da ga prepoznamo v njegovem izražanju in delovanju ter mu damo vedeti, da smo ga opazili in cenili. Npr: "Videl/a sem, da si se zahvalil/a sošolcu za pomoč pri domači nalogi. Prepričan/a sem, da se je ob tem počutil dobro in da je vajino prijateljstvo še močnješe."

  •  

    Raziskave so pokazale, da ljudje, ki na dnevni ravni izkusijo in izrazijo hvaležnost, občutijo več pozitivnih čustev kot so veselje, ljubezen in sreča; povečajo občutek povezanosti z drugimi in izboljšajo odnose; doživijo večje zadovoljstvo v šolskem in delovnem procesu; prav tako pa so bolj zdravi.


    Veliko dobrih razlogov torej za začetek razmišljanja, izražanje in delovanja iz hvaležnosti. Nekje je treba začeti, lahko pri majhnih stvareh.


    Za kaj ste torej danes hvaležni?

    DAR ZAKLJUČEVANJA
    Na zaprašenih zamerah, nesprejemanjih ter nezaključenih stvareh se nabere največ potenciala za nove in ponavljajoče konflikte.

    Nanizalo se je že kar nekaj dni, ko se nisem nič oglasila. Je že tako, da včasih ni kaj povedati. Je čas opazovanja, intenzivnega čutenja in čudenja. Je dragocen in vzemimo ga za svojega, ko pride. V njem je skrit DAR ZAKLJUČEVANJA, ko pogledamo, če v svojem preteklem dnevu, tednu ali letu karkoli obžalujemo in zamerimo, smo dali vse od sebe ali prelomili kakšno obljubo, je karkoli, kar nam ne pusti mirno spati.


    In ko/če karkoli najdemo, se vprašamo: "Smo (si) pripravljeni ODPUSTITI, SPUSTITI in PREVZETI ODGOVORNOST? Do katere mere? Lahko vse? Gremo lahko naprej sveži in odprti za nove možnosti?" Na zaprašenih zamerah, nesprejemanjih ter nezaključenih stvareh se nabere največ potenciala za nove in ponavljajoče konflikte, zato ni škoda nobene minute, da pobrišemo prah iz polic naših spominov. Verjamem, da lahko zaključimo z vsem za nazaj in gremo prerojeni in pristni v nov dan, nov teden, novo leto. Pa vendar, če karkoli ostane, naj nas ne jezi ali žalosti. Tu je samo zato, da nas še česa nauči.


    Vzemite si še NEKAJ POSEBNIH MINUT SAMO ZA PARTNERSTVO. Kaj se je v preteklem letu dogajalo med vama? Sta bila pristna in prisotna v vajinem odnosu? Sta sodelovala in bila ljubeča? Kakšna je bila vajina intima? Na kakšen način vse sta (z)rasla, dajala en drugemu in okrepila vajin odnos? Je ostalo še kaj nedorečenega, skritega? Sta samo pričakovala ali tudi ljubila stvari take kot so?

    Zapišita in/ali povejta si vse, česar se spomnita, kar vama je pomembno. In najdita pogum, da spustita vse, kar je bilo in se ne da več spremeniti ter se veselita vsega, kar sta si dala v dar. V tem se skrivata sreča in zadovoljstvo. In tako kot sem zapisala že prej - če karkoli ostane, je tu samo zato, da vas še česa nauči.

    Vsega lepega vsem,
    Mateja