Kje se največkrat spotaknemo in kako naprej?

Ker je mediacija postopek, ki temelji na sodelovanju udeležencev, se na srečanjih pusti veliko prostora tudi za izražanje čustev. Le-ta so navadno tista, ki pustijo ljudi v prepričanju, da stojijo na različnih bregovih in da se to nikoli ne bo spremenilo. Poziv k izražanju čustev zveni dokaj enostavna naloga, pa vendar je ravno komunikacija okoli čustev tista, ki predstavlja največji kamen spotike tako v domačem kot delovnem okolju, ljudje pa ovire "prinesejo" tudi s seboj na mediacijo.

Sreča je ta, da se na mediaciji ustvari varen in zaupen prostor, kjer udeležencem pri premagovanju komunikacijskih ovir pomaga tretja nepristranska oseba, se pravi mediator.

Kaj pa, ko pridemo domov, ko se moramo, če želimo izboljšati naš odnos, pogovarjati o težkih temah in vsakdanjih težavah, ki se jim navadno poskušamo izogniti?

V situacijah, ko sami poskušamo preiti ovire v komunikaciji, se je najbolj od vsega potrebno zavedati in si priznati, da imamo problem oziroma neko stvar, ki ne deluje. Čeprav se morda zdi smešno, je priznavanje sebi eden najboj ključnih korakov k razreševanju konfliktov. Naslednje kar je pomembno je to, da imamo voljo, da stvar rešimo, da ne zamahnemo z roko, češ "kaj mi je tega treba, ne da se mi ukvarjati s tem", ampak se zavežemo k temu, da bomo stvar rešili.

Ko gremo naprej po poti premagovanja ovir, vključimo različne načine, ki nam pri tem pomagajo. Od tistih, ki smo se jih naučili doma, do tistih o katerih smo brali in poslušali strokovnjake. Vsak izbere svoj način. Nadvse dobro podporo pri premagovanju komunikacijskih ovir v domačem okolju, pa nam nudijo tudi mediacijske tehnike, ki nam omogočajo, da se težav lotimo na konstruktiven in za vse vpletene prijazen način.

Če želite izvedeti več, se nam jutri, 9.1.2013 ob 18. uri, pridružite na brezplačnem predavanju KAKO PREMAGATI OVIRE PRI KOMUNIKACIJI V DRUŽINI S POMOČJO MEDIACIJE, ki bo potekalo v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki.

Pa naj vam bo toplo :)