OD IDEJE DO REŠITVE KONFLIKTA V 5 SEKUNDAH
Reševanje konfliktov je pravzaprav zelo preprosto. Vemo, kaj je potrebno narediti. Slišati pozitivne ideje v nas in jih spraviti v akcijo.
Zadnjič me je povleklo k filmčku, ki ga je na enem izmed socialnih omrežij objavil kolega. Poznate tisti občutek, ko veš, da te nekaj zanima, da si nekaj želiš pogledati, izkusiti, okusiti, narediti? Zgodi se v času enega vdiha ali še manj. Vemo, česa si želimo. Nič tehtanja, čista izbira. Kliknemo in že se nam odpre nov svet informacij in novih možnosti, ki čakajo na nas. V tem konkretnem primeru me je pričakal govor Mel Robbins (dodan na koncu objave), ki me je navdihnila s svojo idejo o prvih 5-ih sekundah.
Gospa, izklesanega humorja in brez dlake na jeziku, nam predstavi 5-sekundno pravilo. Pravi, da imamo od ideje, se pravi tistega vzgiba, ki ga začutimo v sebi, do aktivacije lastne volje in moči, točno 5 sekund časa. Če v tem času ne naredimo koraka v smeri uresničitve ideje, se nam sproži tako imenovani »izhod v sili«.
Kot pojasni Robbinsova, imamo namreč ljudje le dve stanji delovanja naših možganov. Večino časa delujemo »na avtomatiku«, sem spadajo vse naše navade, tok razmišljanja, prepričanja in način delovanja, ki smo ga že posvojili. Seveda je tovrstno stanje del nas z nekim namenom. Večinoma nam olajša naše življenje, nam pomaga, da že poznane situacije obvladamo brez ponovnega učenja in s tem naše možganske kapacitete usmerimo na področja, ki še potrebujejo našo pozornost.
A v nas se ves čas rojevajo tudi nove in sveže ideje. Od čisto majhnih pozornosti, da bi obiskali babico, do tistih večjih, ki postavljajo mejnike človeštva. Prepoznavate ideje, ki se nenehno prebujajo v vas? Kaj se zgodi z njimi, ko se utrnejo kot poletni utrinki na jasnem nebu? Kaj naredite s temi vzgibi? Večina izmed nas jih najprej začuti nekje v telesu. Preko napetosti. Toplote. Vala veselja. Kakorkoli. Naslednjo sekundo nas popade občutek, da bi to morali uresničiti. Morda si že predstavljamo, kakšen bi bil končni rezultat. V takem primeru večinoma začutimo nekaj velikega. Nepozabnega. Čudovitega. Tik tak, tik tak in že je minilo 5 sekund. Kaj naredimo? Gremo dva koraka v levo, na obisk k babici? Naredimo nekaj, kar navadno ne bi? Spravimo noro idejo, ki bo spreminjala življenja, v akcijo?
Na tej točki večinoma stopi v igro drugi del naših možgančkov - »izhod v sili«. Ta del zazna, da želi priti do spremembe in že išče izhod v že poznanih odločitvah, razumnih razlagah in reakcijah. Morda se nekaj časa v nas še borita obe sili, ampak v veliki meri se ideje izgubijo v morju neuresničenih želja. Naši možgani torej ne marajo sprememb. Kljub temu da le-te ponujajo nepozabne trenutke, nam varnost starih vzorcev še vedno prinaša ugodje.
Prav tako je v naših medosebnih odnosih. Ko prihaja do nesoglasij in konfliktov nismo brez idej, kako bi jih lahko drugače rešili. Ravno nasprotno. V teh trenutkih iz nas govorijo novi pristopi in rešitve, ki so bolj prijazne do nas in drugih, bolj konstruktivne za naš odnos in nas dolgoročno osrečujejo. Morda jih nekateri v »hudih urah« res ne slišijo, saj so čustva jeze, žalosti, razdraženosti in frustracije preglasna. Sreča je ta, da če jih ne slišimo, še ne pomeni, da jih tam ni. Zato je 1. korak k razrešenim konfliktom zmožnost zaznavanja novih idej o pristopih k situaciji, ki se poleg čustev še rojevajo v nas.

Če težav z zaznavanjem nimate ali pa ste se sedaj začeli bolj zavedati, kaj se v vas še dogaja, se boste zagotovo spomnili situacij, ko ste se ob prepiru s kom zavedali, da bi morali reči nekaj drugega, da ne boste še poslabšali situacije in odnosa, ampak ste se kljub vsemu odločili in se podali po že znani poti obtoževanja, zmerjanja, molka ali zamere. V prvih nekaj sekundah ste torej v sebi zaznali neko idejo, kaj bi bilo bolje narediti ali reči, ampak so jo strahovi, da vas bodo potem nadvladali, prepričanja, da imate prav samo vi ali kakšni drugi stari vzorci, postopoma preglasili. Nove ideje niste zagrabili v njenem izvoru. In tako je tik tak, tik tak preteklo 5 sekund in šli ste na staro, avtomatično delovanje. 2. korak k razrešenim konfliktom je torej delovanje v smeri uresničevanja idej. Če tega niste storili, ste začeli dokazovati svoj prav, vztrajati pri svojem, izsiljevati in jokati. Prepir se je nadaljeval, konflikt še poglobil. Kljub temu, da se morda sliši nesmiselno, ste se v objemu konflikta najbrž počutili bolj domače, bolj varno. Kljub temu, da ste si želeli, da bi bilo drugače, niste sprejeli spremembe. Niste želeli narediti prvega koraka. Slišali ste idejo, ampak je niste začeli uresničevati.
Reševanje konfliktov je pravzaprav zelo preprosto. Vemo, kaj je potrebno narediti. Slišati pozitivne ideje v nas in jih spraviti v akcijo. Ni pa lahko, saj moramo biti pri tem velikokrat prvi in tvegati, da nas bodo morda še nekaj časa zmerjali in zasmehovali. Ampak prej ko slej nam bo druga stran sledila, ker bo videla našo pripravljenost, našo mehko plat in novo pot. Takrat se bomo zavedali, da smo do rešitve pravzaprav prišli v 5-ih sekundah. V tistih prvih trenutkih, ko smo se odločili, da bomo sledili novemu, svežemu vzgibi v nas in s tem izbrali, da bomo konflikt konstruktivno rešili.
Srečno pri prepoznavanju in uresničevanju novih idej.
Mateja


