V teh dneh sem se veliko pogovarjala o RANLJIVOSTI.

Vem, da tale december, še posebno, ker se je začel s tako čudovitimi jutri, vzbuja občutek lahkotnosti, prazničnosti in pozitivnosti in se tema o ranljivosti morda ne zdi primerna, pa vendar je to, da si upamo biti ranljivi pred sabo in drugimi, ena najpomembnejših popotnic za iskrene odnose in lepši svet, tudi v tem prazničnem času.

Ranljivost upravičeno povezujemo s strahom in nesigurnostjo. Ker tem čustvom pripisujemo negativen predznak, se ranljivosti večinoma želimo izogniti, še posebno med prijatelji, v službi, na prvem zmenku, nekateri tudi med domačimi. In zato smo mojstri igre. Pa vendar se na ta način oropamo ČUDEŽNE MOČI SOČUTJA, ki se prav tako rojeva iz ranljivosti in svet bogati za prijaznost, empatijo in pristne odnose.

Brené Brown je to povedala na čudovito preprost način:

“Vulnerability may be at the core of fear and uncertainty, but it is also the birthplace of courage and compassion – exactly what we need to help us stop lashing out and start engaging with the world from a place of worthiness; a place where empathy and kindness matter.”

Kaj vse pravzaprav pomeni biti ranljiv? Najbrž bi na to vprašanje dobili toliko odgovor, kot je ljudi, pa vendar morda lahko naštejemo nekatere:

• Pokazati bivšemu partnerju, da ga še vedno ljubimo.


• Povedati otrokom, da smo bolni.


• Čakanje na (slabo) novico pri zdravniku.


• Predlagati spolne odnose po tem, ko smo bili že večkrat zavrnjeni.


• Priznati, da nas prizadane ostra beseda sodelavca.


• Občutek nemoči, ko s financami ne pridemo čez mesec.


• Stiska, ko smo zapuščeni.


• Navezovanje stikov v novem okolju.


• Sram, ko dela nismo dobro opravili.


• ...

Kdaj in v kakšnih situacijah pa se vi počutite ranljivi? Kaj takrat naredite?